Hidroelektrarna je začela obratovati leta 1989. Njena posebnost je, v dvojni funkciji objekta, saj služi tako za proizvajanje elektrike kot tudi za dobavo pitne vode za širše območje Tolmina. Med šestindvajsetimi elektrarnami, s katerimi podjetje danes razpolaga, je po količini proizvedene električne energije na šestem mestu. Leži na istoimenskem vodotoku in je s svojevrstno ureditvijo zgleden primer lepega in koristnega sodelovanja gospodarstva in lokalnega prebivalstva. Rezultati raziskav o možnosti oskrbe s pitno vodo na območju Tolmina z zajetjem rečice Zadlaščice, ki izvira na južnem pobočju planine Razor, približno 800 metrov od naselja Tolminske Ravne, so pokazali, da je mogoče tukajšnjo vodo uporabljati tudi za pridobivanje energije. Objekt zajetja leži pod planino Razor, od koder voda po skoraj 3 kilometre dolgem tlačnem cevovodu odteka v dolino, kjer je zgrajena elektrarna z dvema agregatoma. Poleg elektrarne je v isti zgradbi tudi črpališče za tolminski vodovod s tremi črpalkami s skupno prečrpovalno močjo 100 litrov na sekundo.
HE Zadlaščica leži na varovanem območju Triglavskega narodnega parka (TNP), zato je bilo treba pri načrtovanju njene postavitve upoštevati stroge zahteve TNP in jo umestiti v okolje na čim manj opazen način. Tlačni cevovod je med drugim večinoma speljan pod zemljo. Strojnica in črpalnica vode za vodovod sta postavljeni v zelo ozki strugi reke Zadlaščice, zato je obseg objekta zmanjšan na najmanjše možne dimenzije. Strojnica HE je bila zasnovana kot objekt brez posadke in ima zgolj nujne tehnološke prostore, postavljene v zgornjo etažo. Elektrarna je lokalno avtomatizirana, možno pa jo je tudi daljinsko upravljati iz območnega centra vodenja Soških elektrarn Nova Gorica.