Intervju z direktorjem družbe SENG Marjan Pintar za revijo Naš stik

SENG si prizadeva za stroškovno učinkovite projekte

V družbi Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) že vrsto let uspešno združujejo energetsko rabo voda z drugimi nameni, od katerih imajo koristi tudi ostali udeleženci v prostoru. Njihova razvojna prizadevanja so usmerjena predvsem v iskanje sonaravnega razvoja in upoštevanja večnamenskosti hidroenergetskih objektov, kar jim tudi uspeva.

Poleg hidroenergetskih projektov so se letos v Soških elektrarnah Nova Gorica veliko ukvarjali tudi s pomembnimi projekti, s katerimi družbo dvigajo na še višji nivo poslovanja, kot so izboljšave projektnega vodenja, prenova procesa vzdrževanja, izvajanje modela kompetenc, posodabljanje dokumentnega sistema. Kot je dejal direktor SENG Marjan Pintar, so del projektov že uspešno zaključili, nekatere pa še uresničujejo in bodo z njimi nadaljevali v prihodnjem letu. 

Mandat direktorja družbe SENG ste nastopili pred tremi leti. Kako gledate na to obdobje , če ga primerjate s tistimi cilji, ki ste si jih zadali na začetku?

Izzivi obdobja, v katerem delujem, so na področju proizvodnje električne energije,  drugačni, kot so bili včasih. V teh letih smo bili priča enormnemu padcu cen električne energije. Dejavnost, ki je bila včasih opredeljena kot dejavnost posebnega družbenega pomena, se je kar naenkrat prelevila v tržno dejavnost,  odvisna je od borze in cen, ki jih dosegamo na trgu. Vse to proizvodnim elektroenergetskim družbam, ki so v drugačnem položaju kot sistemski operaterji ali elektrodistribucijska podjetja, nalaga zahtevno prilagajanje razmeram na trgu.  V družbi SENG v zadnjih letih izvajamo intenziven proces racionalizacije
poslovanja, kar pomeni tako organizacijske spremembe kot tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Prizadevamo si, da bi vse naloge uresničili stroškovno bolj učinkovito kot v preteklosti.

Kateri so vaši letošnji večji projekti, ki ste jih bodisi že uspešno uresničili bodisi so še v teku uresničevanja?

Med investicijskimi projekti, ki so, bolj ali manj, že v zaključni fazi, bi omenil gradnjo mHE Kneža, rekonstrukcijo HE Plave 1 in rekonstrukcijo RTP Plave, ki je skupen projekt družb SENG, ELES, Elektro Primorska in SODO. Ti projekti potekajo po planu, znotraj načrtovanih cenovnih okvirjev. Nadalje bi omenil rekonstrukcijo hidromehanske opreme na pregradi Podselo. Hidromehanska oprema je delno že obnovljena, trenutno obnavljamo ostale segmente. V začetku prihodnjega leta bomo izpraznili jezero in opravili tudi nujna vzdrževalna dela na zadrževalniku vode. Nadalje bi omenil, da je tik prek zaključkom investicija v prenovo programske in strojne opreme Centra vodenja, ki je praktično že v poskusnem delovanju. Zelo zahteven projekt so tudi priprave na remont agregata ČHE Avče. Pri tem projektu trenutno potekajo intenzivna pogajanja z dobavitelji oz. serviserji opreme. Pogajanja vodimo v skladu s principi javnega naročanja po vseh zahtevanih elementih. Ta poseg načrtujemo v drugi polovici naslednjega leta.        

V Soških elektrarnah se dobro zavedate okoljske občutljivosti porečja Soče, saj so vaša razvojna prizadevanja usmerjena predvsem v iskanje sonaravnega razvoja in upoštevanja večnamenskosti hidroenergetskih objektov. Nedvomno ste že marsikaj dosegli. Kakšne so še možnosti za izkoriščanje OVE?

V SENG-u imamo več pozitivnih primerov oziroma dobrih praks, pri katerih energetsko rabo voda povezujemo tudi z drugimi nameni. Tak primer je npr. pitna voda pri Zadlaščici. V Tolminu imamo elektrarno, ki je v neposredni povezavi z ribogojnico in še bi lahko našteval take primere. Kažejo pa se še druge možnosti. Eden od potencialnih projektov je zagotavljanje pitne vode za Bovec, kjer se napajajo iz podtalnice. Zavedati se moramo, da na tem področju prihaja do določenega razkoraka med postavljenimi cilji, ki so tudi cilji EU, in sicer na eni strani glede obsega električne energije iz OVE, na drugi pa med realnimi možnostmi, ki se kažejo pri težavah umeščanja objektov v prostor. Kot je znano, se na območju Slovenije še vedno pojavlja velik problem pri umeščanju objektov v prostor, tako pri vetrnih elektrarnah, kot pri hidroelektrarnah. In zagotovo je voda tisti energetski vir, ki je v Sloveniji najbolj pomemben obnovljiv vir.

Kaj je po vašem mnenju treba zagotoviti, da bi omogočili lažje umeščanje projektov v prostor?

Menim, da na tem področju prihaja do medresorskih neskladij. Energetske strategije na nivoju države bi morale biti medresorsko usklajene, še zlasti s prostorsko strategijo. Rešitev za odpravo problema vidim v tem, da je treba odločitve sprejeti na nivoju države, določiti prioritete in voditi usklajeno politiko, da se potem izvajalci lahko gibljemo znotraj začrtanih okvirov.

Katere so vaše poslovne priložnosti na področju izgradnje malih hidroelektrarn?

V zadnjem času smo intenzivirali število projektov, ki jih evalviramo na področju izgradnje malih hidroelektrarn. Tukaj je treba poznati eno ključno dejstvo. Če hočeš uspešno vlagati, moraš iskati ustrezne projekte, oceniti nove priložnosti, stopnjo donosa, ki naj bi jo prinesli novi projekti, in se potem odločati, ali boš v take projekte vstopal ali ne. To je stvar presoje družbe. Čeprav se z vidika investiranja nahajamo v zaostrenih razmerah, ker je trenutno tudi politika skupine HSE, da ne investiramo pretirano, je prostor še vedno odprt za tiste poslovne priložnosti, ki se kažejo kot dovolj donosne in zanesljive. Zato analiziramo večje število projektov tako v Sloveniji kot v tujini in odpiramo poti za tiste, ki so po naši presoji lahko zanimivi.

Družba SENG že od samega začetka izvaja permanentne ukrepe optimizacije in racionalizacije.  Kaj ste doslej dosegli na tem področju?

Ukrepi reorganizacije procesa vzdrževanja, ki je ključni in največji proces v tej družbi, potekajo dobri dve leti. Sedaj so v zaključni fazi, ki se kaže v sprejetju tudi ustreznih splošnih aktov v smislu reorganizacije družbe, kjer zmanjšujemo število hierarhičnih nivojev. Izpostavljamo osebno in strokovno odgovornost posameznikov. Na drugi strani izpostavljamo pomen projektnega vodenja, ki nadomešča statično klasično hierarhično strukturo. Tako se več nalog vodi v okviru projektov, ki imajo za to oblikovane resurse. Ti projekti so vodeni po že sprejeti metodologiji, zagotovljeno pa imajo tudi informacijsko podporo. To je  nov pristop, ki ga tudi sam zagovarjam, to je veliko manj hierarhije in veliko več projektnih nalog ter več odgovornega angažiranja zaposlenih.           

Kako daleč ste s prizadevanji na področju uvajanja sodobne organizacijske kulture, osebne rasti zaposlenih, povečanja pristojnosti in odgovornosti?

Uvajanje sodobne organizacijske kulture v družbo je zahteven proces, še zlasti v družbah, ki so bile tradicionalno zgrajene na neki hierarhični piramidi in so bili ljudje navajeni tega načina. Za prehod na sodobno organizacijsko kulturo je potreben določen čas, saj to ni preprosta pot. Vendar pa mislim, da smo v naši družbi vsak dan bliže temu cilju. Vodstvo mora svojim zaposlenim deliti ne samo naloge, ampak tudi moč. Na ta način prihajamo do odgovornih zaposlenih, ki niso zgolj izvrševalci nalog, ampak tudi sooblikovalci nalog in odgovorni za njihovi izvedbo. 

In kako so zaposleni sprejeli prehod v sodobno organizacijsko kulturo? Gotovo imate kakšne povratne informacije.

V tem času smo priča velikemu obsegu sprememb, stvari se hitro in korenito spreminjajo. Odzivi zaposlenih na spremembe so v prvi fazi vedno negotovost, kar je bilo pričakovano. Mislim pa, da tudi z vidika korektnega dialoga s socialnimi partnerji in s svetom delavcev družbe skupaj prihajamo do tega cilja. Pa tudi odnos do sprememb, ki jih uvajamo je vedno boljši, ljudje to vedno bolj razumejo in sprejemajo. Je pa ta proces preoblikovanja zahteven, dolgotrajen in težak.          

V SENG-u namenjate veliko pozornost tudi sodelovanju s svetom delavcev in socialnimi partnerji. V čem vidite pomen tega sodelovanja?

Potrebno je razumeti, da so znotraj vsake družbe nasprotujoči si interesi. Na eni strani je interes zaposlenih, ki bi vedno želeli imeti čim večji obseg pravic, čim boljše plače, čim boljše pogoje za delo, na drugi strani pa interes lastnikov, ki terjajo določene donose. Potreben je tudi odgovoren odnos do same družbe, ki mora poleg interesov lastnikov in interesov zaposlenih zagovarjati še en zelo pomemben interes, naravnan na prihodnost, in to je razvoj družbe. Te interese je seveda treba medsebojno uskladiti. Pri tem je nujno potrebna ustrezna komunikacija. Zato je dialog s socialnimi partnerji in z lastniki družbe zelo pomemben v vseh smereh. In upam si trditi, da v naši družbi poteka tak dialog, z nekim vzajemnim spoštovanjem. Nismo vedno čisto enakega mnenja, bistveno pa je, da si znamo prisluhniti in se tudi marsikaj dogovoriti.

Zakaj je tako pomembna odgovornost SENG-a do družbenega okolja, ki je, kot ste že poudarili, temelj vašega delovanja in trajnostnega razvoja?

Zavedamo se, da izkoriščamo potencial vode, da električno energijo proizvajamo  v občutljivem naravnem okolju. Soške elektrarne si vsa leta prizadevajo del tega deliti tudi z ljudmi, ki so ob reki, ki so tako ali drugače povezani z njo, z živalstvom, rastlinstvom in podobno. Tu je potrebno delovati v sožitju. In Soške elektrarne so vsa leta to počele in so v tem okolju prepoznane kot družbeno odgovorno podjetje. Naša prizadevanja gredo v smeri, da to vlogo ohranjamo tudi takrat, ko je to morda nekoliko težje. Kajti, kot sem že dejal, se zaostrujejo pogoji poslovanja in ni lahko odgovoriti na tovrstne izzive.               

V družbi Soške elektrarne Nova Gorica ste doslej že večkrat namenili sredstva, ki so sicer namenjena za novoletne čestitke in obdarovanja, za humanitarne namene. Boste tudi letos storili kaj podobnega? 

To naredimo vsako leto in tako bo tudi letos. Pri tej akciji, ki je samo del širše zastavljenega družbeno odgovornega delovanja, vsako leto pomagamo ljudem, ki so v hudi stiski. Prizadeta je namreč njihova najbolj temeljna človeška vrednota, in to je zdravje. Zato ta sredstva vsako leto namenjamo bolnišnici.       

Letos v SENG-u praznujete 70-letnico. Kaj vam pomeni ta visoki jubilej?

Naši najstarejši objekti so iz leta 1911, prve večje elektrarne na Soči pa so bile zgrajene ob koncu 30-ih let prejšnjega stoletja. Vendar se v družbi SENG težko istovetimo z nekim obdobjem, v katerem ni bila dopustna slovenska beseda. Zato za rojstvo te družbe štejemo leto 1947, ko so naši ljudje prevzeli elektrarne na Soči. S tem obdobjem pa se lahko istovetimo. Za našo družbo so pomembni številni ljudje, ki so tu delali, predvsem ljudje, ki so tu pustili življenja. Ponosni smo na to, da gre za družbo, ki je v preteklosti bila zelo stabilna, in ki je ves čas znala v svoje delovanje vpletati tudi lasten razvoj in napredek. Veste, 70 let je za  neko družbo oz. podjetje še bolj častitljiva obletnica kot je za človeka. In sam verjamem, da si družba, ki ima tako preteklost, tako zgodovino, zasluži tudi ustrezno prihodnost. In to je odgovornost vseh tistih, ki smo danes tukaj, tako vodstva družbe in zaposlenih, kakor tudi naših lastnikov.

Kaj bi morda še želeli poudariti ob praznovanju 70. obletnice ustanovitve in delovanja družbe SENG?

Poudaril bi, da so SENG zelo vitka družba, da nimamo veliko ljudi in da vse naloge terjajo veliko angažiranost vseh zaposlenih, kar s plačo ni mogoče pokriti. Hvaležen sem tako zaposlenim, kakor tudi ožjim sodelavcem, ker v teh zahtevnih časih zmorejo uresničiti vse zastavljene naloge. Čestitam jim ob visokem jubileju družbe SENG in jim želim veliko dobrega!

Kot je med drugim povedal direktor Marjan Pintar, so v družbi Soške elektrarne Nova Gorica uspešno vzpostavili tudi projektno pisarno, ki skrbi za učinkovito usklajevanje projektov. S tem projektom so omogočili dober pregled nad pripravo projektov, ustrezen način poročanja, sprejemanje odločitev za njihovo izvedbo, izvajanje projektov, evalvacijo in popravne ukrepe na teh projektih. Vse poteka po že sprejeti metodologiji in njihova izkušnja je, ko se je izrazil, vsak dan boljša.