310_slohello

skrb za okolje

Električni energiji se danes zaradi civilizacijskega napredka ne moremo več odreči. Lahko pa skrbimo, da njeno pridobivanje kar najmanj obremenjuje okolje. Tega se zavedajo tudi v Soških elektrarnah. Svoj posluh za okolje Soške elektrarne kažejo z odgovornim izkoriščanjem vodne moči reke Soče in njenih pritokov ter z:

• uresničevanjem svoje okoljske politike


• doslednim spoštovanjem ekološko sprejemljivega pretoka


• monitoringom okoljskih parametrov


• rednim vzdrževanjem akumulacijskih bazenov (odstranjevanje plavja in naplavin)


• sonaravnim urejanjem vodne infrastrukture


• načrtom zaščite in reševanja v primeru vodnega vala

Poročilo o okoljskem pregledu podaja pregled stanja aktivnosti na področju ravnanja z okoljem, uresničevanja okoljskih programov ter doseganje ciljev, stanje izpolnjevanja zakonodajnih zahtev s področja ravnanja z okoljem, rezultate v zvezi z obravnavo okoljskih pobud, pregled izrednih dogodkov ter predlog ukrepov in izboljšav za naslednje obdobje.

Poročilo o okoljskem pregledu 2010

Arhiv okoljskih poročil
( 2009, 2008, 2007, 2006, 2005)



URESNIČEVANJE OKOLJSKE POLITIKE

Svet ob Soči in v njenem povodju je izjemno biotsko raznovrsten. Zato je del poslanstva Soških elektrarn proizvodnja električne energije v sožitju z okoljem. Da bi družba izpolnjevala svojo zavezanost k uresničevanju načel trajnostnega razvoja in nevsiljivega vključevanja energetike v naravne lepote sveta ob Soči, spoštuje mednarodne okoljske standarde, koncesijske obveznosti in celovite sisteme ravnanja z okoljem.

Družba je tako nosilka več mednarodnih okoljskih certifikatov:

• okoljskega certifikata ISO 14001


• certifikata TÜV za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov

Pri vseh novih posegih v okolje Soške elektrarne skladno z zahtevami zakonodajalca že pred začetkom gradnje objekta opravijo presojo vplivov na okolje. Na ta način ugotovijo, kako bi novi objekt - če bi se odločili za gradnjo - vplival na okolje.  
Z rednimi okoljskimi pregledi ugotavljajo vpliv obratovanja hidroelektrarn na okolje in na podlagi dobljenih meritev po potrebi ustrezno ukrepajo, da bi kar najbolj zmanjšali vplive na okolje.

Aktivnosti in odgovornosti na področju varovanja okolja opredeljujejo okoljski programi.



DOSLEDNO SPOŠTOVANJE EKOLOŠKO SPREJEMLJIVEGA PRETOKA

Ekološko sprejemljiv pretok sta tista količina in kakovost vode, ki zagotavljata ohranitev ekološkega ravnotežja v vodnem prostoru in ob njem. Zagotavlja, da se kljub odvzemu vode za potrebe hidroelektrarn ohrani ekosistem v prvotni naravni strugi, tj. v strugi med zajetjem vode in njenim izpustom iz hidroelektrarn.

V svojih prizadevanjih, da bi pridobivanje električne energije nevsiljivo vključile v naravno lepoto sveta ob Soči, Soške elektrarne dosledno spoštujejo ekološko sprejemljiv pretok.

Štirje parametri za določitev vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka

Postopek določitve vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka v na določenem odseku vodotoka sestavljajo:

• analiza obstoječega stanja odseka vodotoka, kjer se opazujejo povprečna globina vodotoka, substrat, vrste habitatov in zasenčenost struge,


• analiza hidroloških značilnosti vodotoka, kjer se opazujeta pretok vode in hitrost vodnega toka, analizirajo hidrološki parametri in podatki o vodostajih ter določijo prispevna površina ter srednje mali in srednji pretok vodotoka na obravnavanem odseku,


• preučitev fizikalno-kemijskih parametrov, in sicer temperature vode, specifične električne prevodnosti, koncentracije kisika, nasičenost s kisikom in pH vrednosti,


• ihtiološka ocena, kjer se popišejo vrste rib, živečih v obravnavanem delu vodotoka.

Ko so določeni vsi štirje parametri, je mogoče podati ekološko oceno odseka vodotoka in določiti vrednost ekološko sprejemljivega pretoka. Pri tem vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka niso stalne, ampak so lahko različne za posamezne odseke istega vodotoka in v posameznih letnih obdobjih.



MONITORING OKOLJSKIH PARAMETROV

Monitoring okoljskih parametrov je opazovanje okoljskih parametrov, na katere vpliva obratovanje hidroelektrarne. Namen monitoringa so prepoznavanje, spremljanje in ugotovitev trendov pojavov, ki so nastali zaradi obratovanja hidroelektrarn. Rezultati monitoringa se uporabijo za določitev vplivov na okolje ter ukrepov za preprečitev nevarnih in škodljivih pojavov za okolje. O dobljenih rezultatih o stanju okolja se periodično, skladno z zakonodajo, poroča pristojnim institucijam.

Soške elektrarne izvajajo:

• redni obratovalni monitoring: v času rednega obratovanja hidroelektrarn merijo ključne okoljske parametre, kot so stanje (ob)vodne flore in favne, ekološko sprejemljiv pretok, dinamika rečnega dna in erozija brežin ter seizmološko stanje.


• monitoring ob gradnji novih objektov, kjer spremljajo:

                         1. začetno stanje ob začetku gradnje novega objekta
                         2. stanje med gradnjo objekta
                         3. stanje v določenem obdobju od začetka obratovanja

Tretje stanje se izvaja pri ČHE Avče , ki je v letu 2010 začela s poskusnim obratovanjem.

Kako poteka monitoring?



REDNEM VZDRŽEVANJU AKUMULACIJSKIH BAZENOV (ODSTRANJEVANJE PLAVJA IN NAPLAVIN)

Soške elektrarne skrbijo za redno odstranjevanje plavja in naplavin v akumulacijskih bazenih. Z njihovim rednim vzdrževanjem zagotavljajo varnost pred poplavami ob naraslih vodah, zaščitijo vodna in priobalna zemljišča ter večajo koristni obseg bazenov, s čimer optimalno izkoriščajo vodni potencial za proizvodnjo električne energije.

Za vzdrževanje akumulacijskih bazenov in redno odstranjevanje plavja in naplavin imajo Soške elektrarne sklenjeno koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo. Koncesijska pogodba Soške elektrarne med drugim obvezuje, da pred začetkom odvzema plavja in naplavin pripravijo načrt rednih vzdrževalnih del na območju koncesije, ki ga potrdi Ministrstvo za okolje in prostor.

Z rednim odstranjevanjem plavja in naplavin ter drugimi vzdrževalnimi deli v akumulacijskih bazenih Soške elektrarne:

• prispevajo k večji protipoplavni varnosti Posočja ob visokih vodah (nižanje prodnega dna korita struge ali akumulacijskega jezera),


• varujejo vodna in priobalna zemljišča (manjše hitrosti toka in erozije brežin),


• povečujejo koristni volumen bazenov (večja razpoložljiva moč in optimalnejša proizvodnja električne energije).

Odvzem plavja in naplavin poteka dvakrat na leto (spomladi in jeseni) na točno določenih lokacijah. Predhodne študije so pokazale, katera območja so najprimernejša za odvzem plavja in naplavin na celotnem koncesijskem odseku. Zaradi vpliva na vodni živelj Soške elektrarne mikrolokacije odvzema plavja in naplavin določijo skupaj z ribiškimi družinami in Zavodom za ribištvom, in sicer za vsak posamezni odvzem posebej.



SONARAVNO UREJANJE VODNE INFRASTRUKTURE

Skrb za vzdrževanje in izboljševanje stanja vodne infrastrukture na podeljenem koncesijskem območju na reki Soči je ena od obveznosti Soških elektrarn. V ta namen Soške elektrarne gradijo in vzdržujejo objekte vodne infrastrukture, opazujejo obvodna območja in poskrbijo za ukrepe, potrebne za izboljšanje stanja brežin.

Tudi ob gradnji novih objektov Soške elektrarne urejajo vodno infrastrukturo, da ohranjajo naravno lepoto reke Soče. Vse delovanje Soških elektrarn je namreč usmerjeno v iskanje rešitev za optimalno sožitje energetike in narave.












NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA V PRIMERU VODNEGA VALA

Načrt zaščite in reševanja je izdelan na podlagi Ocene ogroženosti SENG in meril za določitev organizacij iz druge in tretje alineje prvega odstavka 6. člena Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS, št. 03/02, 17/02 - popr, 17/06 in 76/08).

Načrt zaščite in reševanja je izdelan z namenom učinkovitega in hitrega ukrepanja in obveščanja v primeru nastanka nevarnosti vodnega vala zaradi porušitve vodne pregrade v verigi hidroelektrarn na Soči ali ekstremno visokih padavin na porečju reke Soče.

Obratni načrt zaščite in reševanja v primeru vodnega vala zaradi porušitve pregrade in visokih voda v verigi HE na Soči
na vrh